3.1 Splošno
Delovni listi “Zunanji hrup” je namenjen dokazovanju predpisane zvočne izolativnosti zunanjih konstrukcij.
V izhodišču je na voljo en delovni list, za izračun enega prostora. Pripomoček podpira avtomatski izračun za tri prostore in sicer tako, da se listi podvoji (desni klik na zavihek z imenom lista, izbira “Premakni ali kopiraj”, obkljukana izbira “ustvari kopijo”). Nov oz. kopiran list mora imeti enako strukturo imena kot osnovni list (desni klik na novo ustvarjeni zavihek in izbira “Preimenuj”).
Se pravi, če je osnovni list poimenovan “2.1.1 Zunanji hrup”, bo nov list imel ime “2.1.2 Zunanji hrup”
Postopek za izračun izolativnosti je naslednji:
- določi se prostore (sobe) znotraj objekta, ki imajo najslabše karakteristike,
- izpolni opis konstrukcije proti zunanjosti,
- določi se maksimalno raven hrupa v prostoru (za enodružinske hiše je to 35 dB),
- določi se vir hrupa (promet ali drug hrup),
- vpiše se površino prostora A,
- vpiše se korekcijski faktor oblike fasade,
- v tabelo se vpiše masivne konstrukcije proti zunanjem zraku,
- v tabelo se vpiše okna in vrata,
- v tabelo se vpišejo mali elementi,
- preveri se, če je izračunana zvočna izolirnost večja od zahtevane.
3.2 Prostori z najslabšimi karakteristikami
Prostore z najslabšimi karakteristikami je potrebno določiti izkustveno.
Navadno so to prostori z:
a) veliko zunanjo površino (v vogalu stavbe oz. celo s tremi zunanjimi stenami) oziroma
b) prostori z veliko površino zvočno manj izolativnih elementov (okna, vrata, odprtine,..).
TSG, točka 2.2.1, 1. odstavek:
3.3 Opis prostora v stavbi
Opis prostora sta dva tekstualna polja, v katera se vpiše številka in naziv prostora, ki se obravnava. Za naziv prostora se izbere opisno ime, za številko pa številko iz dokumentacije oz. tlorisov
Enostavni primer: “01 Dnevna soba“.
3.4 Maksimalna raven hrupa v prostoru
Maksimalno raven hrupa v prostoru predstavlja polje Lnot in se določi po preglednici 2 tehnične smernice. Za večino primerov, razen za bolniške sobe, velja da je maksimalna dnevna mejna vrednost hrupa v prostoru 35 dB(A). V primeru, da se kot prostor obravnava bolniško sobo, je potrebno popraviti vrednost Lnot na 30 dB.
3.5 Vir hrupa
Polje “Hrup povzroča promet” določa vir hrupa in posledično uporabo korekcijskih faktorjev C ali Ctr. Kadar je stavba izpostavljena hrupu prometa, se v polje vpiše “da”.
3.6 Izračun zahtevane izolirnosti po SIST EN 12354-3
V polje vpišite “da” za izračun zahtevane izolirnosti po SIST EN 12354-3 namesto po TSG.
V tehnični smernici enačba za izolirnost konstrukcije ne vsebuje korekcijskih faktorjev (-3 dB za hrup prometa in -1,5 dB za hrup 45°). Brez teh členov je zahtevana izolirnost po tehnični smernici bistveno višja, kot po standardu.
Polje je na voljo od različice 2.8 naprej.
3.7 Volumen prostora
Neto volumen prostora, na katerega vpliva zunanji hrup.
Polje od različice 2.1o naprej v kombinaciji z odmevnim časom nadomešča polje z absorbcijsko površino prostora.
3.8 Odmevni čas
Za odmevni čas se privzeto uporabi 0,5 s. S tem odmevnim časom in volumnom se izračuna absorbcijska površina prostora. Po potrebi, za zahtevnejše primere in opremljene prostore, se lahko izvede izračun odmevnega časa s pomožnim izračunom na desni strani.
Polje od različice 2.1o naprej v kombinaciji z volumnom prostora nadomešča polje z absorbcijsko površino prostora.
3.8.1 Izračun odmevnega časa opremljenega prostora
Pri opremljenih prostorih je potrebno v zgornjem delu pomožnega izračuna določiti vse mejne površine prostora. To so vse stene, okna, vrata, tla in strop, ki prostor obdajajo. Tukaj ni razlike med zunanjimi in notranjimi elementi. V prvem koraku se izbere vrsto elementa iz spustnega seznama, pri čemer se avtomatsko izpolni podatek o absorbcijskem koeficientu iz zavihka “Absorbcijske površine”. Temu elementu se vpiše površina ter število ponovitev elementa.
V drugem koraku se določi absorbcijo pohištva. Vir podatkov je zavihek “Absorbcija pohištva”. Iz spustnega seznama se izbere element ter zanj določi število ponovitev (število istih elementov v prostoru).
Rezultat (odmevni čas) se po končanem vnosu podatkov, prepiše v polje “odmevni čas” na glavnem obrazcu.
Pomožni izračun ne omogoča vnosa absorbcije v zraku (za prostore do 200 m3 se lahko ta člen zanemari) ter ne omogoča upoštevanja ploskovne razporeditve pohištva (npr. dvoranski sedeži v večih vrstah). V primeru, da je potrebno upoštevati še omenjena dva sklopa, se lahko izračun absorbcijske površine izvede v zavihkih “Odmevni hrup” (zavihek je na voljo v pripomočku Hrup’13 za vse stavbe).
3.9 Korekcijski faktor oblike fasade
Faktor oblike fasade je določen v standardu SIST EN 12354-3.
Vpliv zunanje oblike fasade je lahko pozitiven (manjša prevodnost zvoka) ali negativen (večja prevodnost zvoka). Pozitivno vpliva zaslanjanje ali delno zaslanjanje z balkoni ali podobnim na fasadi. Negativne vplive povzročajo dodatni odboji in zvočno polje, ki se lahko šteje za odmevno, če balkoni tvorijo delno ograjen prostor okrog površine fasade. Računanje teh vplivov na podlagi dane geometrije se v razumnih mejah ujema z meritvami (meritve na stavbi, meritve na modelih v ustreznem merilu).
Oblika fasade je narisana v navpičnem prerezu skozi arkadni hodnik (galerijo), balkon ali teraso. Če imajo ti zaprte ograje, torej ograje nimajo večjih odprtin, so ograje vrisane na prerezu, sicer niso vrisane. Absorpcija je označena s frekvenčno vrednotenim zvočnim absorpcijskim koeficientom αw po EN ISO 11654 kot ≤ 0,3; 0,6 ali ≥ 0,9. Vmesne vrednosti se lahko izračunajo z interpolacijo; vrednost αw ≥ 0,9 se uporabi tudi, če nad površino obravnavane fasade ni odbojnih ploskev. Smer vpadnega zvoka je dana z višino z linije pogleda od vira zvoka na ravnino fasade; odločilno mesto vira zvoka je tisto, ki daje najmanjšo višino (glej sliko C.1).
Nekaj najpogostejših korekcijskih faktorjev najdete tudi v naslednjem diagramu:
3.10 Izračun brez faktorjev C/Ctr
V redkih primerih se lahko izračun naredi s celoštevilčnimi vrednostmi izolativnosti. Največkrat je to v primeru, ko za konstrukcije ni podatka o faktorjih oz. meritve po frekvenčnih območjih. Gradbena zvočna izolirnost so določi o SIST EN 12354-3 (R’45 = R’ + 1dB; R’tr,s = R’ dB).
Izvedba izračuna brez faktorjev v praksi ni priporočljiva.
3.11 ZUNANJE KONSTRUKCIJE PROSTORA
Zunanje konstrukcije so v osnovi stene in stropi proti zunanjemu zraku. Pogosto je, da ima posamezni prostor več različnih zunanjih masivnih konstrukcij, ki imajo različne zvočno izolativne lastnosti (npr. parapet pod oknom je tanjši, terase proti odprtemu zraku, streha,…). Za posamezni prostor je možen vnos petih zunanjih konstrukcij.
Prvi sklop podatkov o zunanji konstrukciji je številka in naziv konstrukcije. To so opisni podatki, ki se prikažejo v izkazu. Preprost primer bi bil “Z01 – zunanja stena z EPS fasado“.
Drugi korak je izbor same konstrukcije. Vir podatkov za masivne konstrukcije je delovni list “Konstrukcije”. Kakršnekoli nove konstrukcije se vpiše pod omenjeni delovni list. V delovnem listu “Zunanji hrup” se lahko le izbere že pripravljeno konstrukcijo. Samodejno se izpolnijo polja Rw, C in Ctr. K posamezni konstrukciji sodi obloga na notranji in zunanji strani. Vir podatkov za dodatne sloje je MS Excel delovni list “Dodatni sloji”.
Pri montažnih in skeletnih konstrukcijah je potrebno pridobiti končen podatek o zvočni izolativnosti elementa. To pomeni, da pri takih konstrukcijah ni dodatnih slojev.
Tretji sklop (dve polji desno od naziva konstrukcije) je določitev vrste konstrukcije in površine. Vrsta konstrukcije določa, v kateri del tabele izkaza se bo konstrukcija izpisala. Za vrsto konstrukcije vpišite v polje črko “P” za pokončno konstrukcije in “V” za vodoravno. Glede strehe ni nekega posebnega določila, v katero vrsto konstrukcij spada.
Površina kot zadnje polje je NETO notranja površina konstrukcijskega elementa. Ta površina seva hrup v prostor.
V površini elementa ni vključeno fasadno pohištvo (okna, vrata, mali elementi).
3.12 Okna in vrata
Tabela “OKNA IN VRATA” je namenjena vnosu fasadnega pohištva v obravnavanem prostoru.
Element se določi z izborom iz spustnega seznama. Številka elementa se izpolni samodejno. V stolpec “Št. el.” se vpiše število ponovitev tega elementa, v stolpeca “A [m]” in “B [m]” pa dolžino in višino posameznega (enega) okna oz. vrat.
V primeru, da 5 vrstic ne zadostuje, se pogojno lahko istovrstne površine združujejo.
3.13 Mali elementi
Mali elementi so roletne omarice, prezračevalni ventilatorji, elektro omarice,.. Vir podatkov je delovni list “Male odprtine”.
Element se določi z izborom iz spustnega seznama. Številka elementa se izpolni samodejno. V stolpec “Št. el.” se vpiše število ponovitev tega elementa, v stolpec “S [m2]” pa površino posameznega (enega) elementa.
3.14 Ustreznost ločilnega elementa
Ustreznost ločilnega elementa se preveri samodejno. Zahtevana izolirnost mora biti manjša ali enaka izračunani izolirnosti.